Nḓila dza u lumelisa kha nyambo dza 11 dza Afrika Tshipembe

Afrika Tshipembe i dzhiiwa sa “rainbow nation” ngauri i na mvelele nnzhi na vhathu vha bvaho madzingu o fhambanaho.

Naho u fhambana u tshi khavhisa shango, zwi dovha zwa ita uri hu vhe na vhuthada musi muthu a tshi tshimbila mavunduni a sa divhi nyambo dza henefho.

Kha mvelele nnzhi, u lumelisa ndi tshiga tsha ṱhonifho na u sumbedza dzangalelo kha nyambo ya muṅwe.

Lead With Languages i amba uri kha shango ḽa ṋamusi ḽi no ṱumaniswa nga maanḓa, u kona nyambo dziṅwe ndi vhukoni ha ndeme vhune ha ita uri muthu a kone u dzhenelela shangoni nga nḓila i kwameaho.

Travel Guide yo ṋea ndumeliso dza mutheo kha nyambo dza tshiofisi dza 11: isiZulu (11.5m; KwaZulu-Natal) “Sawubona/Sanibona”, “Unjani?”, “Ngikhona, ngiyabonga”

isiXhosa (8.1m; Eastern Cape, dzi-click “c x q”) “Molo/Molweni”, “Unjani/Kunjani?”, “Ndiphilile”, “Ndiyavuya ukukwazi”, “Ndiyabulela”; Afrikaans “Haai/Hallo”, “Hoe gaan dit met jou/u?”, “Goed, dankie”, “Aangename kennis”.

Sepedi (4.6m; Northern Sotho ya vhathu vha Pedi vha Mpumalanga na Limpopo): “Dumela/Dumelang”, “O kae?/Le kae?”, “Ke gona”, “Ke a leboga”.

Setswana (4m; vhathu vha Batswana vha devhula-vhukovhela): “Dumela”, “O tsogile jang?/Le tsogile jang?”, “Ke tsogile sentle/Re teng”, “Ke itumelela go goitsi”.

Sesotho (3.8m; Southern Sotho i bvaho Lesotho): “Dumela/Dumelang”, “O kae?”, “Ke teng”, “O amohetswe”.

Xitsonga (2.3m; Batsonga/Shangaans kha Limpopo Lowveld): “Avuxeni”, “Ku njhani?”, “Ndzi khense ngopfu”.

siSwati (1.3m; i bvaho Swaziland, i ambiwa nga tsha vhuraru tsha Mpumalanga): “Sawubona”, “Unjani?”, “Ngikhona”, “Ngiyabonga”.

Tshivenda (1.2m; vhathu vha Venda vha Mapungubwe, vha tsini nga mvelele na vha Shona vha Zimbabwe): “Ndaa/Aa”, “Vho vuwa hani?”, “Ndi a livhuwa”.

isiNdebele (1m; kha Limpopo, Mpumalanga na Gauteng): “Lotjhani/Salibonani”, “Unjani/Linjani”, “Ngikhona/Sikhona”, “Kuhle ukukubona”, “Ngiyabonga”.

U fhaṱa Afrika Tshipembe ya khwine zwi ṱoḓa uri ri gude na nyambo dza vhaṅwe.

Muphuresidenthe wa kale wa SA, Thabo Mbeki, o amba a ri: “Afurika ndi ya muṅwe na muṅwe ane a dzula khayo.”